Danes smo se pogovarjali o notah in violinskem ključu, s frkeljcem sva ugotovila da so to nekake črke glasbe, ker jo z njimi zapišemo .
Natisnila in izrezala sem nekaj not in violinski ključ in jih prilepila na kljukice z lepilnim trakom. Kasneje se je to sicer pokazalo za neučinkovito, saj so hitro popadale dol, če pa niso pa sta jih s frkljico potegnila dol. Tako da smo jih morali kasneje pripenjati.
Zložila sem jih na pokrov škatle, vzela sem še knjigo o glasbi ki smo si jo vzeli iz knjižnice. Najprej sva jo s frkeljcem malo prebirala in se ustavila pri poglavju o notnih zapisih. Pogledala sva kako izgleda in potem sva na stojalu za perilo ustvarila svojega. Vse skupaj je bila igra, nisva razglabljala o pomenu položaja not, o njihovi vrednosti.. o ničemer. Namen je bil samo ta, da jih spozna njihov vizualni izgled, kakšen je violinski ključ, notno črtovje....
Frkeljc jih je potem poljubno pripel kamor je želel. Povedala sem mu le, da je violinski ključ na začetku in sva ga tja tudi postavila.
"Vidiš, tako se zapiše glasba pesmice", sem mu povedala. In takoj je želel zaigrati "pesmico". Hitro je stekel po inštrumente in tako sta s frkljico igrala na inštrumente.
Ker mu zunaj nisem dovolila tolči po tamburinu ( ob tem je namreč vedno zelo glasen, verjetno tudi za sosede ) je kaj kmalu želel noter. In potem si je izmislil novo igrico. On je tolkel po bobnih, jaz pa sem morala s frkljico v rokah plesati dokler je igral, ko pa je utihnil sem morala biti pri miru. Potem sva vlogi zamenjala in jaz sem dodala še novo pravilo. Ko udarjam potiho pleši umirjeno in počasi, ko udarjam močno pleši divje.
Tako smo se še nekaj časa zabavali.
Frkljast pozdrav!
Frkljast pozdrav!