Frkljast pozdrav!
Danes smo se pogovarjali o notah in violinskem ključu, s frkeljcem sva ugotovila da so to nekake črke glasbe, ker jo z njimi zapišemo . Natisnila in izrezala sem nekaj not in violinski ključ in jih prilepila na kljukice z lepilnim trakom. Kasneje se je to sicer pokazalo za neučinkovito, saj so hitro popadale dol, če pa niso pa sta jih s frkljico potegnila dol. Tako da smo jih morali kasneje pripenjati. Zložila sem jih na pokrov škatle, vzela sem še knjigo o glasbi ki smo si jo vzeli iz knjižnice. Najprej sva jo s frkeljcem malo prebirala in se ustavila pri poglavju o notnih zapisih. Pogledala sva kako izgleda in potem sva na stojalu za perilo ustvarila svojega. Vse skupaj je bila igra, nisva razglabljala o pomenu položaja not, o njihovi vrednosti.. o ničemer. Namen je bil samo ta, da jih spozna njihov vizualni izgled, kakšen je violinski ključ, notno črtovje.... Frkeljc jih je potem poljubno pripel kamor je želel. Povedala sem mu le, da je violinski ključ na začetku in sva ga tja tudi postavila. "Vidiš, tako se zapiše glasba pesmice", sem mu povedala. In takoj je želel zaigrati "pesmico". Hitro je stekel po inštrumente in tako sta s frkljico igrala na inštrumente. Ker mu zunaj nisem dovolila tolči po tamburinu ( ob tem je namreč vedno zelo glasen, verjetno tudi za sosede ) je kaj kmalu želel noter. In potem si je izmislil novo igrico. On je tolkel po bobnih, jaz pa sem morala s frkljico v rokah plesati dokler je igral, ko pa je utihnil sem morala biti pri miru. Potem sva vlogi zamenjala in jaz sem dodala še novo pravilo. Ko udarjam potiho pleši umirjeno in počasi, ko udarjam močno pleši divje. Tako smo se še nekaj časa zabavali.
Frkljast pozdrav!
0 Comments
Že nekaj časa je v kopalnici stala prazna plastenka od mehčalca in čakala na ponovno uporabo. Danes smo jo zelo koristno uporabili, spremenila se je v super igračo. Plastenko smo dobro oprali in izrezali spodaj malo večjo odprtino. Plastenka je super, ker ima širok tulec. Nato smo pripravili še manjše žogice in igra se je začela. Nekatere so ostale notri, nekatere pa so se odkotalile ven. Odvisno od žoge. Vse pa so približno enake velikosti ( velikost žogice za namizni tenis ) in se jih je dalo super vstavljati noter. Igra je bila zanimiva obema. S tem da je frkljica šla po flašo in žoge še nekajkrat čez dan in jo ponavljala znova in znova. Kar ni se naveličala pobiranja in vstavljanja žogic.
V duhu vremena smo tokrat razmišljali o vetru. S pihanjem smo naredili veter in nastala je čudovita risbica. Frkljica pa je risala z voščenkami. Nastali sta dve čudoviti vetrnici. Frkeljc je po listu s slamico razpihal različne vodene barve. Frkljica je z mojo pomočjo porisala list z voščenkami. Risbici smo potem izrezali v pravilni kvadrat. Na kotih smo proti sredini naredili zareze in preluknjali z luknjačem vsak drugi vogal. Preluknjane vogale smo zložili skupaj na sredino in skozi luknjico dali žebljiček. Frkelčevo vetrnico, ki je večja smo potem dali na večjo palico. Pritrdili smo jo tako, da smo z obojestranskim lepilom prilepili na palico košček radirke, v katerega smo zapičili žebljiček. Frkljičino, manjšo, pa smo pritrdili malce drugače in sicer na slamico. Prepognili smo jo kjer je že tako pregib in zarezali vanjo. V slamico smo potem zapičili žebljiček in ušeske dali narazen. Treba je paziti da se pusti dovolj dolgo, da je prostor za vrtenje. Odrezali smo odvečen del slamice. Vetrnici sta tako gotovi. Komaj čakamo sprehod, da jih preizkusimo.
Pajek Nitko, ki ima veliko ritko saj namesto kosila pojedelj je števila... je Izajina zaposljivka, ki otroka na zabaven način zaposli in ga hkrati uči. Skozi šaljive pesmice o debelih ritkah in čakanju ter kakanju Nitko otrokom pove kakšne naloge ima zanje. Kot že veste, frkeljc naloge obožuje. In tako smo začeli s tistko, ko je potrebno Nitku poiskati ustrezne lepe noge za na ples. Frkeljc je moral pripeti pajku ustrezno barvo nog. In potem je seveda še malo zaplesal z njim, tako kot pravi pesmica. Potem smo šteli, kajti toliko muhic kot je na ščipalko sedlo, toliko se jih bo za večerjo snedlo. Hams, hams, hams se je slišalo vsakič ko smo pripeli kljukico. Na zadnje je bilo potrebno skozenj naplesti še mrežo, da si bo ujel tudi večerjo. "Je ta Pajek Nitko moj?" Je na koncu vprašal."Ja, tvoj," sem še odgovorila in čas je bil za spanje.
Včerajšnje deževno popoldne smo izkoristili za igro z mos gumo. Med tem ko smo se igrali pa so nas že razveselili sončni žarki. Iz mos gume sem izrezala oblačke in dežne kapljice. Oblačke smo oštevilčili od 1 - 10. V malo večjo posodo smo nalili vodo. Frkeljc je potem namakal oblačke in kapljice v vodo in jih lepil na steklo balkonskih vrat. Da ne bo pomote, nobenega lepila. Mokra mos guma stoji na steklu brez lepila. Frkljica pa se je igrala s kapljicami in na koncu pobrala oblačke in kapljice iz stekla. Frkeljc je najbolj užival v namakanju oblačkov in kapljic v vodo. Frkljica pa je uživala v zlaganju kapljic iz posodice. Poiskala si je še eno dodatno posodico in potem prelagala kapljice iz ene v drugo. Ko je frkeljc takole pridno štel je zunaj že posijalo sonce. Ko smo končali s štetjem in lepljenjem je frklijca še pospravila. In hitro smo se odpravili ven. Šli smo po četrtkovo enciklopedijo, ki smo jo že veliko omenjali in je naš stalni pripomoček pri raziskovanjih. Malo smo v zaostanku, tako da smo kupili tisto o letnih časih. Frkeljc je bil tako vesel in nestrpen da jo je začel brati že na pločniku in komaj sem mu dopovedala da to ni primeren prostor. Hitro smo pokukali samo kaj piše o pomladnem muhastem vremenu, ki nam je ta dan tako nagajalo. Ostalo pa je moralo počakati do doma.
S preprosto igro smo preizkusili, kako bi bilo, če ne bi videli. Tipali smo, vohali in poslušali... Frkeljcu so se vnele oči in že včeraj me je prosil za prevezo. Malo zato, ker si je želel biti gusar in malo zato ker ga je vse skupaj zelo motilo. Zjutraj se je zbudil s popolnoma zalepljenimi očmi in preveza kar ni želel dati dol. Tako sva že v pijamii začela s preprosto igro v kateri je s prevezo iskal dele mojega telesa ( nos, koleno, palec na nogi ... ) . Frkeljcu sem dobro zavezala povoj okrog oči, da ni nič videl. V torbo sem dala nekaj nekaj na otip zanimivih predmetov, nekatere je veliko uporabljal in dobro poznal ter druge malo manj. Potem sem ga z besedami vodila po stanovanju. Poslušal je moja navodila in otipaval vse okrog sebe, da se ni zaletel. Dokler ni našel torbe skrivnosti na drugem koncu stanovanja. Ko mu je uspelo najti torbo se je začelo brskanje po njej. Čeprav je v igri in čutnem raziskovanju zelo užival je večkrat pokukal izza preveze da bi najdeno tudi videl. Videlo se je, da mu občutek teme ni prijeten. In govorila sva o tem, koliko težje mora biti za tiste ki ne vidijo in kako smo lahko veseli da lahko vidimo. V torbo sem dala na otip in po obliki ter po vonju različne stvari: grobo žičnato cedilo, košček vate, žico, krtačo za lase, zmečkan časopis, mehko blago, kovinske ključe, dišečo limono itn. Hi hi, ugotovitev za cedilo, ki ga sicer velikokrat vidi ne pa tudi uporablja in občuti je bila: nekaj iz kuhinje :) Frkljica je isto čutno raziskovanje doživljala z odprtimi očmi. Tole smo prepoznali po vonju :) mmmm limona. Igra mu je bila tako zabavna da smo jo morali ponoviti kar nekajkrat. Na koncu smo bili vendarle veseli, da prevezo lahko snamemo in spet vidimo - da imamo izbiro! Lepo je namreč čutiti z vsemi čutili.
Po dolgem času je frkeljc čisto slučajno privlekel ven velike abecedne puzzle. Z njimi smo začeli pred kakšnim letom in pol frkeljca seznanjati s črkami. Takrat jih je rad sestavljal. In zraven smo jih poimenovali, pa si jih je tako zapomnil. Danes pa smo si domislili lova na besede. Puzzle smo najprej zložili po tleh, potem pa je k vsaki črki moral poiskati predmet - besedo, ki se začne na to črko. Navdušen je tekal sem in tja na lovu za predmeti. Pri nekaterih je potreboval pomoč, spet druge je rešil brez problema. Za F si je zbral dojenčka, ki naj bi bil fantek. Za E pa slona, ker je slon Elephant :) Ko je poiskal vse predmete je začel z našo pomočjo s puzzli sestavljati svoje ime in potem še imena družinskih članov.
Torej, kot je bilo obljubljeno smo začeli s pajki. Pajek je že čez noč napeljal med vrati mrežo in izginil. Zato smo morali narediti novega pajkca, da mreža ne bo samevala in ga nahraniti z muhcami. Najprej smo v knjigi Male živali poiskali pajek, prebrali o njih in se malo pogovorili. Potem smo pripravili vse potrebno za izdelavo našega pajka. Za izdelavo pajka potrebujete:
Najprej smo izrezali dve odprtinici za jajca. V knjigi smo namreč prebrali da je telo pajka sestavljeno iz dveh delov. Frkeljc ju je pobarval na črno. Ko so se posušili smo pajku prilepili oči in mu dodali osem nog iz kosmatih žičk, ki smo jih zapičili v škatlo oz. zadek pajka. Pajek, ki je bil zelo enostavno in hitro narejen je dobil ime Polde. Frkljici smo ta čas priredili zabavo z žičkami, ki smo jih zapičili v del škatle, ki nam je ostal. Med vrati smo z lepilnim trakom napletli pajkovo mrežo. Potem smo se igrali, da moramo pajka nahraniti in vanjo metali muhce ( koščke črnega papirja zmečkane v bunkice ). Bilo je super zabavno in na koncu se je vendarle ujelo nekaj muhic, tako da Polde ne bo ostal lačen. Čudovito sončno popoldne smo preživeli v Arburetumu Vočji Potok, kjer smo videli ogromno žuželk in dinozavvvvreeeee. Komaj čakamo, da naložimo na računalnik slike izleta in napišemo nekaj o tem.
V duhu Velike noči praznikov smo spet iskali zaklad. Ker je to pač zelo zabavno in v tem res uživamo. Prav tako se nam zdi pomembno, da se opominjamo da je zaklad čisto povsod okrog nas. Le dobro moramo pogledati in vse postane dragoceno. Takole smo s kinetičnim peskom napolnili plastično vrečko. Poiskali smo nekaj velikonočnih predmetov in jih skrili noter. Lahko bi uporabili tudi kaj drugega kot pesek. Ampak pri kinetičnem pesku je fino ravno to, da ga je nemogoče raztresti in ne predstavlja skoraj nobene umazanije po igri. Morda nekaj sprijetih koščkov, ki pa jih je mogoče pobrati z roko. Potem je naš frkeljc raziskoval kaj vse se skriva znotraj vrečke. Aktivnost je poleg spodbujanja čutil super tudi za finomotoriko. Saj se je bilo potrebno kar malo potruditi da si prišel do zaklada. Ko se je dokopal do vsega zaklada ga je seveda žele dati ven iz vrečke. Nato je seveda kot običajno sledila še igra s peskom.
Zajca Uhlja je začaral gozdni mož, mi pa ga moramo poiskati in rešiti. Najprej smo si za iskanje naredili masko, s katero se bomo zamaskirali v zajca in bomo neopazni v gozdu. Za izdelavo potrebujete: paprirnat krožnik in škarje. Postopek izdelave je razviden iz slik. Potem smo se odpravili v gozd iskat zajca Uheljca. V košarico, ki smo jo naredili pred dnevi sem dala listke z gibalnimi nalogami, ki smo jih potem vlekli in opravljali. Lističi so bili podolgovati, na njih so bile različne sličince:
Naleteli smo na sled ki smo jo morali raziskati. Prazen list papirja smo polepili s pisanim washi tape-om. Čezenj smo prilepili list z odprtino v obliki zajčka in dobili sled. Sled je bila vidna in iskali smo torej takšnega Uheljca. Našli smo ga pri oknu in ga rešili. In če smo pritisnili nanj smo celo slišali kako se sliši ko skače. Uheljc je bil preprosta štampiljka narejena iz pokrovčka od kozarca za vlaganje in in nanj prilepljene gumijaste pene v obliki zajca, ki sem ga izrezala ( moosgumi pena ). Uheljca smo sedaj našli. Potrebno ga je še odčarati. Uheljc bo odčaran, ko bo naslikan na papir skupaj s pirhi. Štampiljko pirha sem naredila iz krompirja. Frkeljc je potem mazal obe štampiljki z barvo in delal njune odtise na papir. Nastala je velikonočna slikarija. Uheljc je bil sedaj, ko smo ga spraviii na papir skupaj s pirhi rešen.
Aktivnosti smo razbili, po vrtcu smo naredili maske in se igrali gibalno igrico. Vmes smo šli ven na zrak in zvečer nadaljevali z ostalim. Zelo smo uživali in upamo, da smo vam dali kakšno koristno idejo, ki jo boste lahko uporabili v prihajajočih prostih dneh. Lepe praznike! |