Frkeljc je skrbno držal stekleničko s pismom vso pot do babice in dedka, kjer smo šli na sprehod in steklenico vrgli v Savo.
Že prejšnji dan, ko smo ga napisali, smo govorili o tem da se reka izlije v drugo reko in potem v morje kjer plujejo gusarji. Frkelj je potem postavil še sto "zakajev" in "kajev" na katere smo odgovarjali. Opravek se mu je zdel zelo pomemben in o njem je pripovedoval vsem, ki jih je srečal. Sosedom, ki jih je srečal na stopnišču, na parkirišču , babicam, dedkom itd. Frkeljcem nam je domišljija zelo pomembna, tako ati kot mami si ves čas izmišljujeva pravljice in pesmice. Verjamemo v vsa mogoča bitja in stvari. Ko pa jim takole pišemo se hkrati naučimo tudi kaj koristnega npr. kam se izliva reka...
Spodaj prilagamo še besedilo Gite Mateje de Laat Zakaj je tako pomembno razvijati domišljijo in vam želimo pravljični dan!
Že prejšnji dan, ko smo ga napisali, smo govorili o tem da se reka izlije v drugo reko in potem v morje kjer plujejo gusarji. Frkelj je potem postavil še sto "zakajev" in "kajev" na katere smo odgovarjali. Opravek se mu je zdel zelo pomemben in o njem je pripovedoval vsem, ki jih je srečal. Sosedom, ki jih je srečal na stopnišču, na parkirišču , babicam, dedkom itd. Frkeljcem nam je domišljija zelo pomembna, tako ati kot mami si ves čas izmišljujeva pravljice in pesmice. Verjamemo v vsa mogoča bitja in stvari. Ko pa jim takole pišemo se hkrati naučimo tudi kaj koristnega npr. kam se izliva reka...
Spodaj prilagamo še besedilo Gite Mateje de Laat Zakaj je tako pomembno razvijati domišljijo in vam želimo pravljični dan!
ZAKAJ JE TAKO POMEMBNO RAZVIJATI DOMIŠLJIJO?
Beseda domišljija (imaginacija) izhaja iz latinske besede imago, ki pomeni podoba ali slika. Domišljija je sposobnost človeka, da procesira razumljive razumske slike in podobe in jih integrira v svoje bitje. Na splošno domišljija vodi v ustvarjalnost in vsestransko zanimanje za različne stvari in pojave v življenju, pa tudi v sposobnost spoštovanja različnih življenjskih pogledov in zornih kotov. V otrocih je torej domišljija tisti temelj na katerem se tekom razvoja razvijajo ustvarjalnost, pozornost, sposobnost koncentracije in vizualizacije, pa tudi sposobnost razumevanja drugačnosti in raznolikosti življenjskih pojavov. Moč domišljije vsebuje številne aktivnosti in miselne procese, zato je za otroke zelo dobro orodje v njihovem razvoju. Domišljija otrokom daje neomejeno svobodo, da delajo na uresničevanju svojih idej, želja in sanj na način, ki je blizu njim samim. Domišljija pomaga otrokom, da raziskujejo svet okoli sebe in, da si ustvarijo predstavo o njihovi prihodnosti, ki njihovemu življenju daje tudi smisel. Poleg tega sposobnost domišlje otroku pomaga, da se bolj domiselno soočajo z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi in lažje rešeujejo težave.
Kot že rečeno sta moč domišljije in ustvarjalnost dve ključni sposobnosti za reševanje problemov in težav v življenju. Naj torej ponovim nekaj najbolj pomembnih koristi domišljije:
- Domišljija pomaga otrokom reševati probleme tako, da si zamišljajo različne možne rešitve v težavnih situacijah.
- Domišljija otrokom omogoča, da si sebe predstavljajo v različnih vlogah še posebej takrat, kadar so soočeni z novimi, nepoznanimi okoliščinami.
- Domišljija spodbuja razvoj bogatega besednjaka. Preko branja in poslušanja zgodb in igre vlog se otroci učijo novih besed in si jih lažje zapomnijo.
- Domišljija otrokom pomaga, da se razvijejo v ljudi, ki so ustvarjalni misleci. Ljudje, ki so imeli kot otroci razvito domišljijo, so v odrasli dobi pogosto inovatorji, zlahka rešujejo probleme in v družbo vnašajo nove ideje, nove poglede na svet.
- Domišljija otrokom omogoča, da lažje razumejo drugače misleče ljudi, drugačna ravnanja in drugačne življenjeske navade, kot jih izkušajo sami.
Videli smo torej, da je domišljija za življenje otrok ravno tako pomembna kot npr. matematika ali slovenščina. Lahko bi celo rekli, da je, splošno gledano, domišljija predpogoj za uspešno učenje mnogih predmetov in disciplin.
Poleg vsega napisanega, je domišljija eden izmed pogojev za razvoj še ene sposobnosti, ki je ključnega pomena za srečno, harmonično in izpopolnjujoče življenje. To je sposobnost samorefleksije.
Domišljija v otroku ustvarja notranji prostor, kamor se vsidrajo vsi čutni vtisi, vsa čustva in misli, ki jih otrok dobiva v svojem procesu odraščanja. Če je notranji prostor dodobra razvit in zamejen, potem bo otrok s pomočjo samorefleksije te vtise, čustva in misli z lahkoto ozavestil. V nasprotnem primeru neozaveščeni vtisi, čustva in misli ostanejo v podzavesti in od tam oblikujejo otrokovo življenje, ki je v odrasli dobi navadno polno bolečih in neprijetnih čustvenih in miselnih vzorcev in navad. Le-ti preprečujejo, da posameznik odkrije svoje talente in potenciale za izpopolnjujoče osebno življenje in hkrati tudi za to, da prida svoj prispevek h kar se da harmoničnem skupnem življenju v družbi.
Avtor besedila : Gita Mateja de Laat
Beseda domišljija (imaginacija) izhaja iz latinske besede imago, ki pomeni podoba ali slika. Domišljija je sposobnost človeka, da procesira razumljive razumske slike in podobe in jih integrira v svoje bitje. Na splošno domišljija vodi v ustvarjalnost in vsestransko zanimanje za različne stvari in pojave v življenju, pa tudi v sposobnost spoštovanja različnih življenjskih pogledov in zornih kotov. V otrocih je torej domišljija tisti temelj na katerem se tekom razvoja razvijajo ustvarjalnost, pozornost, sposobnost koncentracije in vizualizacije, pa tudi sposobnost razumevanja drugačnosti in raznolikosti življenjskih pojavov. Moč domišljije vsebuje številne aktivnosti in miselne procese, zato je za otroke zelo dobro orodje v njihovem razvoju. Domišljija otrokom daje neomejeno svobodo, da delajo na uresničevanju svojih idej, želja in sanj na način, ki je blizu njim samim. Domišljija pomaga otrokom, da raziskujejo svet okoli sebe in, da si ustvarijo predstavo o njihovi prihodnosti, ki njihovemu življenju daje tudi smisel. Poleg tega sposobnost domišlje otroku pomaga, da se bolj domiselno soočajo z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi in lažje rešeujejo težave.
Kot že rečeno sta moč domišljije in ustvarjalnost dve ključni sposobnosti za reševanje problemov in težav v življenju. Naj torej ponovim nekaj najbolj pomembnih koristi domišljije:
- Domišljija pomaga otrokom reševati probleme tako, da si zamišljajo različne možne rešitve v težavnih situacijah.
- Domišljija otrokom omogoča, da si sebe predstavljajo v različnih vlogah še posebej takrat, kadar so soočeni z novimi, nepoznanimi okoliščinami.
- Domišljija spodbuja razvoj bogatega besednjaka. Preko branja in poslušanja zgodb in igre vlog se otroci učijo novih besed in si jih lažje zapomnijo.
- Domišljija otrokom pomaga, da se razvijejo v ljudi, ki so ustvarjalni misleci. Ljudje, ki so imeli kot otroci razvito domišljijo, so v odrasli dobi pogosto inovatorji, zlahka rešujejo probleme in v družbo vnašajo nove ideje, nove poglede na svet.
- Domišljija otrokom omogoča, da lažje razumejo drugače misleče ljudi, drugačna ravnanja in drugačne življenjeske navade, kot jih izkušajo sami.
Videli smo torej, da je domišljija za življenje otrok ravno tako pomembna kot npr. matematika ali slovenščina. Lahko bi celo rekli, da je, splošno gledano, domišljija predpogoj za uspešno učenje mnogih predmetov in disciplin.
Poleg vsega napisanega, je domišljija eden izmed pogojev za razvoj še ene sposobnosti, ki je ključnega pomena za srečno, harmonično in izpopolnjujoče življenje. To je sposobnost samorefleksije.
Domišljija v otroku ustvarja notranji prostor, kamor se vsidrajo vsi čutni vtisi, vsa čustva in misli, ki jih otrok dobiva v svojem procesu odraščanja. Če je notranji prostor dodobra razvit in zamejen, potem bo otrok s pomočjo samorefleksije te vtise, čustva in misli z lahkoto ozavestil. V nasprotnem primeru neozaveščeni vtisi, čustva in misli ostanejo v podzavesti in od tam oblikujejo otrokovo življenje, ki je v odrasli dobi navadno polno bolečih in neprijetnih čustvenih in miselnih vzorcev in navad. Le-ti preprečujejo, da posameznik odkrije svoje talente in potenciale za izpopolnjujoče osebno življenje in hkrati tudi za to, da prida svoj prispevek h kar se da harmoničnem skupnem življenju v družbi.
Avtor besedila : Gita Mateja de Laat