Počasi se opogumljam nad umazanimi igrami, začenjam zelo nežno. Z ovsenimi kosmiči, ki se jih lahko posesa in razen polnega stanovanja kosmičev ni hujšega.
Sredi dnevne sobe smo pogrnili veliko pregrinjalo in v plastično posodo dali ovsene kosmiče in nekaj kuhinjskih pripomočkov. Zabava se je začela.
Na moje presenečenje ni šlo takoj v usta, je pa šlo postopoma po celem stanovanju. Ampak je pa uživala in čebljala sto na uro med tem ko je stresala pest za pestjo povsod okrog sebe.
Ko ji ni bilo več zabavno sem ji pripravila še senzorične vrečke. V plastične vrečke sem dala različne materiale: vato, lesene palčke, semena pire in puhce. Vrečke je otipavala in opazovala ter jih dajala v usta. Seveda pa niso bile tako atraktivne kot okušanje/ tipanje ovsenih kosmičev " v živo".
Nisem vzgojiteljica, ne pedagoginja ali kakšna druga strokovna delavka. Samo mama sem, zato ne bom delila strokovnih nasvetov zakaj je kaj dobro in ni.Lahko samo pripovedujem o svoji praksi. Če pa vas kaj več zanima o senzoriki o njenem pomenu, pa je TU samo eden od mnogih člankov na to temo.
Jaz pa vam rsvetujem le to...
naj vaši otroci ( kljub poplavi elektronike ) čim več čutijo in občutijo!
Jaz pa vam rsvetujem le to...
naj vaši otroci ( kljub poplavi elektronike ) čim več čutijo in občutijo!