Zadnjič smo s frkljico že izdelali vabila METULJČKE za praznovanje z družino. Ker bomo s prijatelji imeli tematsko zabavo, pa smo izdelali tamatiki primerna vabila: backi :) Frkljičine roke smo pobarvali belo. Z njimi smo naredili odtise na debelejši barvni papir. Mami pa je potem s flomastrom dorisala še glave, noge in ušesa. Razrezali smo jih in na nasprotno stran dodali še tekst in tako so pripravljena.
0 Comments
S preprosto igro smo preizkusili, kako bi bilo, če ne bi videli. Tipali smo, vohali in poslušali... Frkeljcu so se vnele oči in že včeraj me je prosil za prevezo. Malo zato, ker si je želel biti gusar in malo zato ker ga je vse skupaj zelo motilo. Zjutraj se je zbudil s popolnoma zalepljenimi očmi in preveza kar ni želel dati dol. Tako sva že v pijamii začela s preprosto igro v kateri je s prevezo iskal dele mojega telesa ( nos, koleno, palec na nogi ... ) . Frkeljcu sem dobro zavezala povoj okrog oči, da ni nič videl. V torbo sem dala nekaj nekaj na otip zanimivih predmetov, nekatere je veliko uporabljal in dobro poznal ter druge malo manj. Potem sem ga z besedami vodila po stanovanju. Poslušal je moja navodila in otipaval vse okrog sebe, da se ni zaletel. Dokler ni našel torbe skrivnosti na drugem koncu stanovanja. Ko mu je uspelo najti torbo se je začelo brskanje po njej. Čeprav je v igri in čutnem raziskovanju zelo užival je večkrat pokukal izza preveze da bi najdeno tudi videl. Videlo se je, da mu občutek teme ni prijeten. In govorila sva o tem, koliko težje mora biti za tiste ki ne vidijo in kako smo lahko veseli da lahko vidimo. V torbo sem dala na otip in po obliki ter po vonju različne stvari: grobo žičnato cedilo, košček vate, žico, krtačo za lase, zmečkan časopis, mehko blago, kovinske ključe, dišečo limono itn. Hi hi, ugotovitev za cedilo, ki ga sicer velikokrat vidi ne pa tudi uporablja in občuti je bila: nekaj iz kuhinje :) Frkljica je isto čutno raziskovanje doživljala z odprtimi očmi. Tole smo prepoznali po vonju :) mmmm limona. Igra mu je bila tako zabavna da smo jo morali ponoviti kar nekajkrat. Na koncu smo bili vendarle veseli, da prevezo lahko snamemo in spet vidimo - da imamo izbiro! Lepo je namreč čutiti z vsemi čutili.
Frkljici smo pripravili plastično posodico v katero smo naredili luknjo in puhce ter sladoledne palčke. Oboje je potem z veseljem pospravila v posodico. Na koncu pa se je želel igrati s tem tudi frkeljc. Frkljici smo zložili v posodico pisane kosmate žičke, sladoledne palčke in puhce. Zraven smo ji pripravili plastično posodo s pokrovom v katerega smo naredili luknjo. Frkljica je potem notri metala pisane predmete. Z zaposlitvijo je urila drobno motoriko. Včasih so jih puhci nagajali in niso hoteli noter,.Proti koncu zaposlitve pa se je že poznalo da je veliko bolj spretna kot na začetku. Vaja dela mojstra :) Kosmate žičke niso pritegnile njene pozornosti. Na začetku jih je razmetala potem pa niso več pritegnile njene pozornosti. Je pa zato z veseljem dajala v usta sladoledne palčke, potem pa še v posodico. Na koncu se je želel poigrati še frkeljc.
Frkeljcu smo natisnili predloge z žuželkami, frkljici pa pripravili senzorično flaško z gumbki in si skuhali kavico. Zadnjič smo izdelali plastelin ( kako si lahko ogledate TUKAJ ) in zelo uživali v igri z njim. Zato si je frkeljc zaželel ponovne igre. Na internetu smo natisnili predloge metulja,gosenice in pajkove mreže. Vzeli smo plastelin iz hladilnika in zabava se je začela. Predloge si lahko natisnete tu:
Frkljici pa smo pripravili senzorično flašo za raziskovanje in pomiritev. V prazno plastenko smo nalili baby olje in vodo ter dodali pisane gumbke. Raziskovanje se je pričelo.... KU - KU
Bliža se 1. rojstni dan naše male frklijce in danes smo pripravili vabila na praznovanje. Ker se bliža frkljičn prvi rojstni dan je že čas da razpošljemo vabila za praznovanje. Tokrat smo jih izdelali iz njene nogice. Naredili smo metuljčke. Za izdelavo potrebujete:
Noge smo najprej namazali z barvami in sicer smo naredili pisane pasove po dolžini stopala. Frkljica so je zelo žgečkalo, bilo je zabavno in simpatično. S pobarvanimi nogami smo potem naredili odtise na papir. Sami smo jih delali na različne vrste papirja, ker nismo imeli takšno količino enakih. Bodite pozorni: desna noga je levo krilce in leva noga je desno krilce metulja! Ravno obratno kot bi bilo logično. Z rjavim flomastrom smo potem v sredini med obema stopaloma metuljem narisali še trup in pa tipalke. Vabila so gotova in kmalu se bodo znašla v poštnih nabiralnikih povabljencev.
Mavričen pozdrav bosih nogic ;) Pri nas je zelo priljubljena navihana igrica z milnimi mehurčki. Ob njej se veliko smejimo in se zelo zabavamo. Gre pa takole... tisti, ki mehurčke piha ostalim ukaže s čim naj milne mehurčke pokajo: npr. z noskom, ritko... Tule je nekaj foto utrinkov našega igranja z milnimi mehurčki. Takole izgleda, če ukažemo da je treba mehurčku dati poljubček. Pri igri z milnimi mehurčki sta nam zagotovljena zabava in smeh.
Končno nam je uspelo izdelati domači plastelin, s katerim se je lahko igrala tudi frkljica , saj ni nič hudega če ga poje. Izdelal pa ga je kar frklejc z mojo pomočjo. Iz njega smo potem izdelali pikapolonice in metulje. Najprej sva s frkeljcem izdelala plastelin. Za plastelin sva uporabila:
Ko sva zmešala vse sestavine skupaj sva ga skuhala. Med kuhanjem sva ga ves čas mešala, kuhala sva ga na srednji vročini dokler se ni sprijel v kepo. Najprej sva skuhala rdečega, potem pa še rumenega. Najprej smo malo prebrali o pikapolonicah in si še enkrat pogledali kako izgledajo. Za izdelavo pikapolonice smo potrebovali: rdeč plastelin, različna semena (bučna, sončnična, sezam .. ) , črno kosmato žičko narezano na manjše koščke. Frkeljc je takole po svoje potem napikal pikapolonici pikice in noge ter tipalke. Vmes pa se je še namalical semenčkov in seveda je poizkusil tudi plastelin. Frkeljc pa ni bil edini, ki je užival v igri s plastelinom, tudi frkljica se je naigrala. Dala sem ji manjši košček plastelina z nekaj semenčki, ki jih je potem poizkušala dobiti ven. Ob tem pa je najbolj uživala , ko ga je mečkala in seveda ga je tudi poizkusila. Ko je bila pikapolonica gotova smo se lotili še metuljčka. Za metuljča pa smo potrebovali: rumen plastelin in nekaj narezanih slamic za tipalke in okrasitev. Frkljici sem dala tudi košček tega plastelina z dvema slamicama. Ni se prav veliko igrala s plastelinom , izpulila je ven slamice in jih vtaknila v usta. Zadnje dni spet na veliko grize, zopet ji raste zob , že dvanajsti. Končali smo, izdelki so bili gotovi. Plastelin, ki je ostal smo zavili v folijo za drugič. Naši metuljčki in pikapolonice so priklicale sonček, tako da smo hitro oblekli in obuli ter se odpravili ven. Naša frkeljca se tudi čez vikend vstajata zelo zgodaj, okrog sedme ali še prej. Tako imam dolgo dopoldne in lahko že pred potepi veliko ustvarimo.
Frkljast pozdrav! Zbudili smo se v deževno jutro in začeli z vprašanjem: "Mami zakaj pada dež?" Naredili smo preprost eksperiment. Kozarec z vodo smo do vrha napolnili z vodo in na vrhu stisnili peno za britje. Nismo je imeli prav veliko, zato naš oblaček ni bil zelo puhast. Peni smo dodali modro živilsko barvo. In ker je oblaček postal prepoln vode je začel padati dež. Lepo je bilo opazovati kako pada dež. Lepše kot opazovati tegale v naravi, ki ni niča kaj barvit kot tale iz kozarca. Pa vseeno vam želimo, da ga lepo preživite.
Deževen pozdrav od frkeljcev! Danes so na sporedu skakajoče, leteče in hodeče kobilice. V nekaj korakih si jo lahko zelo hitro in preprosto izdelate sami. Za izdelavo potrebujete:
Leseno kljukico najprej pobarvamo s flomastrom na zeleno. Dva krajša koščka kosmate žičke vstavimo v odprtine v ščipalki. Prilepimo ji še oči. Postopek končan. Na koncu smo, tako kot ponavadi, še nekaj prebrali o kobilicah. Spet je prišla na vrsto naša priljubljena PUjeva enciklopedija o kateri smo že tolikokrat pisali.
Lepo nedeljo vam želimo! Vsake toliko časa si je prav lušno pričarati malo pravljice okrog sebe.Tako smo današnji sprehod skozi gozd spremenili v še eno pustolovščino. To radi počnemo. S pomočjo domišljijske zgodbe smo se sprehodili skozi gozd in frkeljca spodbudili h raziskovanju narave. Občutenja , poslušanja in pa seveda smo se še dobro razmigali. Mogoče ste že opazili, da včasih tekst obarvam krepko in spremenim v poševno. Nisem pa prepričana da vam je jasno zakaj. Tako naredim vedno s tekstom, ki je zgodba v naših domišljijskih igrah in jo pripovedujem frkeljcema med igro. Škrat Frkeljc se je skril za tem drevesom in mi samo na hitro zašepetal svojo težavo in izginil. Prijatelja je izgubil Škrata Storža in prosil nas je da ga poiščemo. Med iskanjem so nas doletele čudovite pustolovščine. Pihali in pokali smo milnate mehurčke na jasi v gozdu. Hodili in skakali po hlodih in v majhni mlaki iskali kačje pastirje, ki pa jih v tem času še ni. Videli pa smo kačo, ki se je po vodni gladini odplazila v goščavo nad drugi strni. Ugotovili smo, da ga na jasi ni. In da bo potrebno it globlje v gozd. Pa smo poslušali in kukali, če je doma škrat Kostanjček v svoji ježici. Da bi nam pomagal pri iskanju. Pa ga ni bilo. Pot smo nadaljevali naprej. In naleteli na en kup storžkov, le kateri bi lahko bil dom prijatelja škrata Storžka? Frkeljc jih je kar nekaj prijel v roke in kukal vanje, jih pretresal in poslušal. A škrata ni našel. "Danes je pa mogoče to storžja pustolovščina,"je rekel frkeljc. Naleteli smo na praprotno hišico, toda ni bilo slišati da bi bil kdo notri. "Praprotni pa škrat spi mami," je rekel frkeljc. Uhh, naleteli smo na en veliki kup drevesnih korenin. Zagotovo tu nori dremlje drevesni škrat. "Mami a tu pa živijo bobri, " je bilo vprašanje frkeljca ob pogledu na tale kup. Kar dobro že razmišlja tale naš frkeljc. Seveda pa sem mu povedala da ne. In da prav gotovo živijo žuželke. In res sva jih našla cel kup. Predvsem pajkov. Kar je bila velika sreča, saj smo jih že dolgo časa iskali. Prišli smo do konca poti skozi gozd , a škrata Storžka nismo našli. "Morda pa je šel na potep v kak drugi gozd", je pripomnil frkeljc. Pot smo nadaljevali po cesti. In kako veš, da si otroka uspešno popeljal v svet domišljije ? Ko 10 korakov za tabo in vozičkom sredi ceste ob pogledu v tla začne izgovarjati črke in številke in kriči:"Mami, mami..... poglej, skrivni prehod." :) Za nami je bil čudovit dan. Sedaj nas čaka sicer nekaj dežja, a to nas ne bo ustavilo da si ne pričaramo kakšne deževne pustolovščine.
Pričarajte si jo tudi vi, pozdrav! |